Kolesarski in pohodniški izleti
PIRAN
Iz Fiese do Pirana poteka lepa tlakovana pot tik ob morju. V 20 minutah boste v srednjeveškem mestu, ki je polno zgodovinskih, arheoloških, kulturnih znamenitosti. Že samo mesto ima obilico zanimivih trgov, ulic, obzidja, cerkva, ima pa tudi veliko možnosti za oglede muzejev, razstav, zbirk: Pomorski muzej Sergeja Mašere, akvarij Piran, Potapljaški muzej, Muzej školjk, Tartinijeva rojstna hiša, Ogled in predstavitev hiše Benečanke.
PODVODNI NARAVNI REZERVAT RT MADONA
V Piranu na območju Rta Madona se v pasu do 200 m razprostira podvodni naravni rezervat. Ta del obale je eden najizrazitejših, najdostopnejših in obenem najbolj ogroženih predelov slovenskega morja. Trdo kamnito dno, ki spremlja obrežni pas slovenske obale je poln pestrih živalskih in rastlinskih vrst. V tem delu se dno prevesi do največje globine slovenskega morja, ki znaša 37 metrov. Na obali je možno najeti potapljaške inštruktorje, ki vas bodo popeljali v čudoviti svet morja.
JEZERI V FIESI
Jezeri sta nastali pred približno 90 leti, ko so tu izkopavali glino za bližnjo opekarno. Po zalitju vode teh dveh jam sta nastali jezeri, kjer so si nato našla bivališče mnoge ribe in vodne živali. V trstju domujejo mnogo zanimivih vrst ptic, želv in kačjih pastirjev. Zaradi teh naravnih in živalskih posebnosti je zdaj to območje jezer zaščiteno, kot območje naravnega spomenika. Večje jezero, ki se nahaja tik ob morju ima še to značilnost, da se v njem mešata morska in sladka voda. Voda v njem je brakična in kot taka omogoča razvoj življenje organizmom, posebej prilagojenim tem razmeram. Jezero se nahaja v bližini našega doma.
SEČOVELJSKE SOLINE
Sečoveljske soline so skupaj s Strunjanskimi solinami najbolj severne soline v Sredozemlju. Območje je bogato z rastlinskimi vrstami značilnimi za slana tla, kot so osočnik, grmičasti členkar in mrežica. Izredno pester je živalski svet ptic, saj je bilo tu ugotovljenih prek 270 vrst. Jeseni in spomladi se v solinah ustavlja pestra druščina ptic na selitveni poti med Evropo in Afriko. Na območju je bogata kulturna in tehnična dediščina, ki odseva stoletno življenje in delo solinarjev. Dostop po morju je možen iz Pirana z ladjico Solinarka do osrčja solin – Lera. Dostop po kopnem pa je možen le pri glavnem vhoda v soline v Sečovljah.
KRAJINSKI PARK STRUNJAN
Strunjanski polotok združuje veliko naravnih značilnosti slovenske obale pa tudi tistih, ki jih je skozi stoletja oblikoval človek. Pravzaprav je Strunjan v marsičem kraj presežnikov, saj tam najdemo najvišje prepadne flišne stene, najdaljši del naravnega morskega obrežja, edino slovensko morsko laguno, najmanjše soline ter najbolje ohranjeno kulturno krajino, značilno za slovensko obalo. Območje parka obsega celoten Strunjanski polotok, od Simonovega zaliva do izliva Strunjanskega potoka (Roje), vključno z 200-metrskim pasom morja, notranjim delom Strunjanskega zaliva, s Strunjanskimi solinami in z laguno Stjužo. Dostop: Iz Fiese po markirani pešpoti mimo Pacuga, mimo hotela Salinera do vhoda v krajinski park, 30 minut hoje.
ZALIV SV. KRIŽA
Domačini ga imenujemo tudi mesečev zaliv zaradi njegove značilne oblike polmeseca. Zaliv je tudi del krajinskega parka Strunjan. Njegov najznačilnejši del so prepadne stene, visoke do 80 metrov, zgrajene iz mehkih flišnih plasti, ki jih morje, veter in dež vztrajno oblikujejo in spreminjajo. Zgornji rob klifa in posamezne erozijske grape porašča značilna submediteranska združba črnega gabra in ojstrice. Na tem mestu stoji tudi kamnit križ, ki je posvečen Marijinemu prikazovanju na tam območju pred 500 leti. Le nekaj metrov sto metrov stran proti jugu stoji tudi cerkev Marijinega prikazovanja. Dostop je možen od Term Krke v Strunjanu po označeni poti do Sv. Križa.
POT ZDRAVJA IN PRIJATELJSTVA- PARENZANA-POREČANKA
Pot zdravja in prijateljstva poteka po nekdanji ozkotirni železniški progi (širine 760 mm) med Trstom in Porečom, ki je obratovala med letoma 1902 in 1935, je dobila ime po besedi Parenzo - italijanskem poimenovanju mesta Poreč, zaradi česar jo imenujemo tudi Porečanka. V Sloveniji povezuje tri obalne občine, Koper, Izolo in Piran.
Iz Fiese je najkrajša pot do vključitve na Pot zdravja in prijateljstva po cesti od Belega križa do Strunjana. Na glavnem krožišču v Strunjanu je možno zaviti proti Izoli, nato pa se pot nadaljuje do Kopra po bivši obalni cesti, konča pa na mejnem prehodu v Škofijah. V Strunjanu je možno zaviti proti Portorožu, skozi tunel Valeta, ki je najdaljši tunel na tej poti in mimo Portoroža do Sečoveljskih solin ter do mejnega prehoda s Hrvaško. Slovenski del poti od Škofij do Sečovelj je dolg 32 km. V celotni dolžini pa je urejena pot od Trsta do Poreča v skupni dolžini 125 km. Pot je dobro označena in sledite kolesarski tabli D-8.
Pridružite se nam v najboljši učilnici na svetu - v naravi.