Po poti kulturne dediščine.

Naslov: CŠOD DC Čopova hiša, Žirovnica 14, 4274 Žirovnica
Kontakt: Urša Kavalar – Pobegajlo
E-pošta: copova@csod.si; dc@csod.si
Mobilni telefon: 031 550 513

ŠOLE:    Prosti termini > Prijavnica

Dnevni center Čopova hiša izvaja kulturni dan “Po poti kulturne dediščine”. Nikjer drugje v Sloveniji ni bilo na tako majhnem območju rojenih toliko pomembnih mož kot ravno v teh vaseh pod Karavankami.

Program je namenjen učencem osnovnih in dijakom srednjih šol. Glede na vsebine učnega načrta je kulturni dan primeren za učence od četrtega razreda dalje. Program zajema teme s področja slovenskega jezika, etnologije, zgodovine, geografije, umetnostne zgodovine in arheologije.

Učenci in dijaki spoznavajo življenje in delo slavnih mož, ki so se rodili v vaseh pod Karavankami, primerjajo življenje nekoč in danes in spoznajo glavne značilnosti pokrajine.

Na poti učenci lahko rešujejo izzive v Misiji CŠOD Po poti kulturne dediščine Žirovnica.

Vsebine kulturnega dne “Po poti kulturne dediščine”:

1. Prešernova rojstna hiša v Vrbi
je prvi pokrajinski muzej v Sloveniji. Odprta je bila leta 1939 na pobudo tedanjih kulturnih delavcev in Frana Saleškega Finžgarja. Notranja oprema hiše je iz časa pesnikovega življenja in predstavlja tipično gorenjsko gruntarsko kmetijo. O pesnikovem delu priča knjižna zbirka prevodov pesmi v različne svetovne jezike, različne izdaje Poezij ter najnovejše, ilustrirane izdaje Prešernovih pesmi.

2. Cerkev svetega Marka v Vrbi
je bila prvotno zgrajena že v dobi romanike, kasneje so ji prizidali prezbiterij in zvonik ter vhodno lopo. Cerkev je v celoti poslikana z zidnimi slikami - freskami. Krita je z leseno kritino - skodlami. Prešeren jo omenja v 1. sonetu nesreče.

3. Vaška lipa v Vrbi
je stara nekaj več kot 200 let. Okoli nje je 16 kamnitih stolov, kjer so se zbirali vaški gospodarji in se pogovarjali o raznih pomembnih stvareh...

4. Rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah
je za razliko od Prešernove gruntarske kmetije, tipična kajža. Ureditev hiše in predmeti v njej so postavljeni v čas pisateljeve mladosti, ki jo je tu preživljal. Hiša nam skupaj s kozolcem in skednjem ponazarja, v kakšnem okolju je živel in delal gorenjski kajžar in obrtnik ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Pri Dolenčevih so se ukvarjali s tkalstvom in krojaštvom (oče je bil prvi krojač v fari, ki je imel šivalni stroj). V spodnjih prostorih kajže je predstavljeno Finžgarjevo življenje in delo.

5. Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna na Rodinah
je bila za javnost odprta leta 1997. V njej je prikazano življenje in delo tega našega pisatelja, razstavljeno je dokumentirano gradivo (originalni rokopisi in slike), objavljena knjižna dela, nagrade in priznanja, ki jih je dobil za svoja dela. Hiša je zanimiva tudi zato, ker v njej še vedno živi pesnikov pranečak, ki je s pisateljem preživel kar precej let.

6. Rekonstrukcija čebelnjaka Antona Janše na Breznici
Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva na dunajskem cesarskem dvoru. Čebela kranjska sivka je po njegovi zaslugi zaslovela po vsem svetu. Približno v istem času pa so začeli tudi s poslikavanjem sprednijh strani čebelnjakov - panjske končnice.

7. Ajdna
je skalni vršac nad Potoki, na katerem so arheologi odkrili staro naselbino iz približno 5. oz. 6. stol. našega štetja. Odkrili so en sakralni objekt, več bivalnih objektov, cisterno za vodo in nekaj grobov. Našli so tudi nekaj orožja, orodja, posod, okrasnih predmetov... Razstavo o Ajdni si lahko ogledamo v Čopovi hiši.

8. Čopova spominska hiša v Žirovnici
V njej je stalna spominska muzejska zbirka, ki prikazuje življenje in delo ter čas, v katerem je živel jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik ter bibliotekar Matija Čop. V hiši je na ogled tudi razstava o Ajdni ter film Dežela Kranjska nima lepšga kraja.

Trajanje: od 9.00 do 13.00.

Stroški (šolsko leto 2024/25):

Vstopnina: 7 €
Prispevek za CŠOD: 2 €