Razvoj šole v naravi

Šolo v naravi poznajo v taki ali drugačni obliki po celem svetu. Prvi začetki so bili v petdesetih letih, ko so pričeli v Franciji povezovati učenje smučanja in redni pouk. Pri nas je leta 1962 Jože Beslič, svetovalec za telesno vzgojo pri Zavodu za telesno vzgojo Ljubljana, predlagal, da naj otroci iz četrtih razredov odidejo za deset dni na morje na plavalni tečaj, iz petih pa za en teden na smučanje. Že naslednje leto so otroci osnovnih šol iz občine Ljubljana Center odšli na plavalni tečaj v Savudrijo in na smučarski tečaj v Gorje. Oba tečaja sta potekala v času rednega pouka.

Leta 1964 se je prvič pojavil izraz »šola v naravi« in sicer zimska in letna. J. Beslič in J. Mesesnel sta napisala prvi priročnik za šolo v naravi, v katerem so bile poleg športa tudi vsebine drugih predmetov. V Sloveniji smo se torej že od začetka zavzemali, da je šola v naravi vzgojno izobraževalni proces v polnem obsegu in ne le učenje smučanja ali plavanja.

Nato je do sredine osemdesetih let sledil velik razmah šole v naravi. Z uveljavitvijo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja leta 1996 in z Zakonom o osnovni šoli je Šola v naravi postala del razširjenega programa obveznega osnovnošolskega programa. Organizacija šole v naravi je za šolo obvezna, udeležba učencev pa prostovoljna. Šola mora organizirati vsaj dve šoli v naravi, otroci pa lahko izberejo eno, obe ali nobene. Leta 2001 je bil sprejet Koncept šole v naravi, kjer je opredeljena izvedba in koncept šole v naravi.

Država je z ustanovitvijo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti leta 1992 ustvarila temelje za pospešen razvoj šole v naravi. Ugodni finančni pogoji, relativno dobra tehnična opremljenost (športni objekti, kot so dvorane, plezalne stene, bazeni, razna igrišča ter kolesa, kajaki, kanuji) in dober pedagoški kader, ki skrbi za športni, družboslovni in naravoslovni program v domovih, omogočajo izvedbo kvalitetnih in relativno cenovno ugodnih šol v naravi.

Ker se na razmeroma majhnem površinskem območju prepletajo vplivi in značilnosti štirih zelo različnih biogeografskih regij Slovenije, lahko udeleženci z udeležbo v šoli v naravi v domovih CŠOD na različnih lokacijah dobro spoznajo različne predele Slovenije, saj so domovi razpršeni po celi Sloveniji.

Pridružite se nam v najboljši učilnici na svetu - v naravi.