CŠOD Center šolskih in obšolskih dejavnosti
CENTER ŠOLSKIH IN OBŠOLSKIH DEJAVNOSTI
Frankopanska 9
1000 Ljubljana
SI-1000 Slovenija
DomoviCŠOD OE BohinjTematski teden Gorništvo

Tematski teden Gorništvo

TEMATSKI TEDEN – GORNIŠTVO

 

Tematski teden za osnovno in srednjo šolo

 

Tematski teden gorništvo je primeren za osnovno  šolo: od petega do devetega razreda, oziroma za drugo triletje in tretje triletje in tudi za srednjo šolo.

 

Zakaj je gorništvo primerno za šolo v naravi:

 

  • Gorništvo je dejavnost, ki se odvija v gorskem svetu

  • Pomembno je ekološko osveščanje otrok in mladostnikov

  • Čustven in kulturen odnos do narave

  • Za gorništvo imamo v Bohinju odlične pogoje

  • Gorništvo je primerno za vse učence, z različno fizično pripravljenostjo, predznanjem, različno starostjo

  • Učenci pridobivajo in razvijajo motorične, fiziološke sposobnosti

  • Estetsko doživljanje narave in gorskega sveta

     

    Taktične in tehnične značilnosti

     

  • Primerna razporeditev dejavnosti čez teden

  • Načrtujmo en celodnevni pohod

  • Vključimo tudi gorsko kolesarjenje in kanuizem

     

    Nevarnosti in neprijetnosti

     

  • So povezane z objektivnimi in subjektivnimi nevarnostmi v gorskem svetu.

     

 

Oprema

 

Učenci potrebujejo gorniško opremo:

 

  • Nahrbtnik

  • Gorniški čevlji

  • Vetrovka, vetrne hlače

  • Topla oblačila

  • Rezervno perilo

  • Volnena kapa, rokavice

  • Zaščitna očala

  • Hrana in pijača

  • Torbica za prvo pomoč

     

    Prehrana v gorah

     

    Učence seznanimo s pomenom pravilne prehrane:

     

  • Zadostna količina energetskih snovi
  • Tekočine
    • Mineralnih snovi
    • Vitaminov

 

Vpliv hoje na človekovo psihosomatično stanje

 

  • Vpliv hoje na mišičje in sklepe

  • Vpliv hoje na srce, ožilje in dihala

  • Vpliv hoje na telesno težo

  • Vpliv hoje na gibalne sposobnosti

     

     

    KATERE TEME VSEBUJE TEMATSKI TEDEN GORNIŠTVO:

     

  • Zgodovina gorništva pri nas in v svetu

  • Narava v gorskem svetu

  • Varstvo narave- Triglavski narodni park

  • Človek in gorska narava

  • Orientacija

  • Vremenoslovje

  • Nevarnosti v gorah

  • Prva pomoč

  • Gorniške oprema

  • Plezanje

  • Gorsko kolesarjenje

  • Preživetje v naravi

  • Planinske ture

     

 

KAKO NAJ BODO TEME RAZPOREJENE SKOZI TEDEN GORNIŠTVA- to je le primer urnika, seveda, lahko poljubno teme tudi zamenjamo

 

 

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

ČETRTEK

PETEK

 

Popoldan:

Uvodna motivacija

Priprava učencev na tematski teden, predstavitev tem in ture

Pregled opreme

 

Krajši pohod, kjer preizkusimo obutev in fizično pripravljenost udeležencev, hkrati jih seznanimo z značilnosti okolice.

 

Zvečer:

Priprava na turo

 

 

 

 

 

 

Celodnevna tura

 

Dan za celodnevno turo prilagodimo glede na vremensko napoved

 

Celodnevna tura naj ima dve varianti glede na fizično pripravljenost udeležencev.

 

 

 

 

Zvečer:

Filmski večer- znani alpinistični ali gorniški filmi, lahko tudi obisk gorskega reševalca ali alpinista

 

Dopoldan:

Preživetje v naravi

Gorsko kolesarjenje

plezanje

 

 

Popoldan:

Preživetje v naravi

Varstvo narave

Človek v gorskem svetu

 

 

 

 

Zvečer:

Umetniške delavnice

Družabne igre

 

Dopoldan:

Preživetje v naravi

Gorsko kolesarjenje

plezanje

 

 

Popoldan:

Preživetje v naravi

Varstvo narave

Človek v gorskem svetu

 

 

 

 

Zvečer:

Zaključni večer ob tabornem ognju.

 

Dopoldan:

Preživetje v naravi

Gorsko kolesarjenje

Plezanje

 

 

 
 

 

 

 

PRIPRAVA NA TURO

 

OBNAŠANJE V GORAH

 

Pravila obnašanja v gorah so zapisana v častnem kodeksu slovenskih gornikov. Glavna določila častnega kodeksa:

 

  • Pravi gornik skrbi za varstvo naravne in kulturne dediščine, ohranjanje naravnega okolja in ne moti gorskega miru in tišine. S svojim ravnanjem ne ogroža ljudi in živali. Pred škodo varuje gorniške naprave: koče, bivake, poti, oznake, varovala…

  • Vsake ture se loti odgovorno, ustrezno opremljen in telesno pripravljen

  • Odlike pravega gornika so: tovarištvo, obzirnost, solidarnost, skromnost, požrtvovalnost. Vedno je pripravljen nesebično priskočiti na pomoč.

  • Gorniki se med seboj pozdravljajo: mlajši starejše, moški ženske.

  • Pri srečanju na ozki stezi se umakne spretnejši, mlajši, močnejši.

  • Vsi gorniki so enakopravni, ni rasnega, verskega, narodnostnega, socialnega razlikovanja.

  • V koči je pravi gornik skromen, potrpežljiv in obziren do drugih. Ne vdaja se alkoholu, ne kadi in spoštuje hišni red.

     

     

    TAKTIČNE IN TEHNIČNE ZNAČILNOSTI HOJE V GORE

     

  • Med najpomembnejše taktične prvine pohoda sodijo: cilj in potek pohoda, čas pohoda, razvrstitev udeležencev  v skupini, postanki.

 

CILJI IN POTEK POHODA

 

  • Ko se odločimo za cilj in potek pohoda se je najprej potrebno seznaniti s težavnostjo poti, potrebno je dobro preučiti karto ali se pogovoriti z nekom, ki je pot že opravil, oziroma pred peljemo skupino nujno sami opravimo pot. Poznati moramo vse koče in zavetišča ob poti in pripravimo program pohoda.
  • Pripravimo potrebno opremo ter se ustrezno spočijemo preden gremo na pot
  • Cilj in potek pohoda vedno prilagodimo sposobnostim in fizični pripravljenosti večine udeležencev

 

 

 

ČAS POHODA

 

  • Čas pohoda vedno izberemo tako, da nas nič ne more presenetiti, dobro spremljamo vremensko napoved

  • Čas odhoda prilagodimo dolžini ture

  • Daljše in zahtevnejše ture načrtujemo v več etapah, vsaka naj se konča v koči ali domu CŠOD

     

    RITEM POHODA

     

  • Pohod začnemo počasneje, ko se ogrejemo, pa tempo povečamo in ga ohranjamo čim bolj enakomernega

  • Hodimo tako hitro, da med hojo lahko normalno dihamo, se nemoteno pogovarjamo in čutimo, da bi lahko hodili še hitreje

  • Tempo lahko prilagajamo tudi z uporabo merilcev srčnega utripa.

  • Ritem hoje prilagajamo najšibkejšemu udeležencu pohoda

     

    RAZVRSTITEV UDELEŽENCEV

     

  • Na čelu skupine je vodja pohoda, na repu pa izkušen gornik

  • Znotraj skupine se udeleženci razvrstijo poljubno, najšibkejši naj hodijo za vodjem

  • Skupina naj se ves čas drži skupaj, udeleženci ne smejo uhajati naprej, niti zaostajati

     

     

    ODMORI IN POSTANKI

     

  • Odmore in postanke smotrno odrejamo

  • Ne smejo biti prepogosti, napravimo jih, ko začutimo utrujenost

  • Od odmora prehodimo večji del poti, počivamo po vzponu in ne pred njim, izbiramo mesta, ki so v zavetrju in se oblečemo, da se ne ohladimo.

     

    POSEBNOSTI, KI VELJAJO ZA HOJO V GORAH

     

  • Hodimo enakomerno in preudarno, dihamo skozi usta in nos, temeljito izdihujemo, ter tako odstranimo presnovne produkte iz telesa

  • Hoja po mehkejšem terenu je prijetnejša in manj utrudljiva

  • Med zelo strmim vzpenjanjem skrajšamo korak ter tako varčujemo z energijo, na tla postavljamo čim večji del stopala. Kot opora za celo stopalo nam lahko služijo tudi naravne stopnice, ploščati kamni, različne vdolbine, na meliščih stopamo na večje skale in se izogibamo drobirja.

  • Na večjih strminah se vzpenjamo v ključih, saj bližnjice pomenijo veliko izgubo energije. Pri vzpenjanju si lahko pom,agamo s pohodnimi palicami, saj z njihovo uporabo zmanjšamo obremenitev sklepov nog in krepimo ramenski obroč, hkrati povečamo ravnotežje.

  • Hodimo vedno z nogami, očmi in glavo, kar pomeni, da se vedno najprej prepričamo o zanesljivosti oprimka, stopnice ali jeklenice. Kadar si moramo pomagati tudi z rokami, se opiramo v steno vedno na treh točkah.

  • Pri sestopanju je nevarnost zdrsa velika, še posebej, če je pot mokra.

     

     

    VREME V GORAH

     

  • Pri načrtovanju izleta moramo upoštevati tudi vremensko napoved.

  • Varnost ture in sama izvedba sta odvisni od vremena

  • Na turi nap poznavanje lokalnih znakov in vetrov pomaga pri prognozi vremena

  • Slabo vreme naznanjajo temni oblaki, ki zakrivajo vrhove- kape, temno modro nebo in velika vidljivost na večje razdalje

  • Prihajajočo nevihto napoveduje jutranja megla poleti, močna sopara, gosti črni oblaki

  • Lepo vreme napoveduje vzhodnik ali severnik , ali veter, ki piha po pobočjih navzgor, proti večeru pa v nasprotno smer, gosta jutranja megla v dolinah

  • Za napovedovanje vremena potrebujemo precej izkušenj, pomagajo nak lahko izkušeni gorniki ali domačini

  • Pred pohodom v gore vedno poslušamo vremensko napoved

  • Posebej nevarno vremensko stanje je nevihta

     

     

    NAHRBTNIK

     

  • Nahrbtnik mora biti prilagojen času hoje, našim potrebam in našemu načinu hoje

  • Biti mora zadosti velik, prostoren, da vanj lahko zložimo vse potrebno

  • V nahrbtnik sodijo dodatna oblačila, hrana, tekočina, prva pomoč, planinska karta, kompas višinomer, čelna svetilka, zaščita pred dežjem in mrazom, mobilni telefon

  • Stvari v nahrbtniku morajo biti zložene tako, da so zaščitene pred dežjem in lahko dostopne

     

    POHODNE PALICE

     

  • Za pomoč pri hoji v gore uporabljamo pohodne palice

     

    GORSKE POTI

     

  • Po zahtevnosti delimo slovenske gorske poti na tri kategorije: lahke, zahtevne in zelo zahtevne

  • Pred zahtevnimi in zelo zahtevnimi potmi so na terenu opozorilne table

  • Kategorizacijo gorskih poti moramo upoštevati že pri načrtovanju tur

     

    Lahke poti

     

  • Lahke poti so tiste, kjer si pri hoji ni treba pomagati z rokami

  • So dovolj široke in varne tudi za manj izurjene

     

    Zahtevne poti

     

  • Zahtevne poti so tiste, ki vodijo prek izpostavljenih mest in kjer si moramo večkrat pomagati z rokami

  • Na težjih mestih so nameščene stalne varovalne naprave, ki niso nujno potrebne za premagovanje takšnih mest in so namenjene boljšemu občutku in večji varnosti

     

    Zelo zahtevne poti

     

  • Zelo zahtevne poti so tiste, kjer je raba rok in varovalne naprave nujno potrebna, pogosto pa pride prav tudi cepin, čelada in krajša plezalna vrv

     

 

SKRB ZA ZDRAVJE

 

  • Vkomplet prve pomoči sodijo najnujnejša zdravila, obveze, obliži, trikotne rute, alu- folija

  • Ker je UV sevanje v hribih močno, so potrebna tudi sončne očala in zaščitna krema z visokim faktorjem

  • Zaščititi se maramo tudi pred piki mrčesa in pred klopi

  • Paziti moramo na strupene kače, ki se rade zadržujejo na soncu

  • Dobro se je zavedati nevarnosti v gorah, ki so povezane z zdravjem: vrtoglavica, izčrpanost zaradi naporov, dehidracija, toplotna kap, višinska bolezen, zmanjšanje razsodnosti in nenadne spremembe razpoloženja zaradi skrajnih naporov.

  • Upoštevati moramo, da je lahko pri hoji v gore uživanje alkoholnih pijač smrtno nevarno, saj vpliva na ravnotežje, sposobnost presoje in pospešuje dehidracijo.

     

     

     

     

     

    TEME, KI SO PRIMERNE ZA POSAMEZNO STOPNJO

     

    VREMENOSLOVJE je tema, ki je primerna za vse skupine učencev, ki se odločijo za tematski teden gorništvo. Celo nujno je, da se učenci seznanijo z značilnostmi vremena v gorah, da se lahko primerno pripravijo na turo.

    Tema je primerna za drugo triletje.

     

    UČNA VSEBINA VREME

     

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

TOPLOTA IN TEMPERATURA

 

 

VETER

 

VPLIVI SONCA NA VREME

Učenec:

  • Razlikuje med temperaturo in toploto
  • Razloži vzroke za nastanek vetrov
  • Opiše različne načine merjenja zračnega tlaka, hitrosti in smeri vetrov
  • Razloži pomen vetra pri opraševanju rastlin in razširjan ju semen  in plodov
  • Povzame it vremenskih meritev, da temperatura v spodnji plasti ozračja

Z višino navadno pada

  • Poveže izkušnje s pihanjem vetra z vremenskimi razmerami
  • Pozna ciklon kot območje z nizkim tlakom in anticiklon kot območje z visokim tlakom

 

Učenec:

  • Spozna različne termometre in meri temperaturo zraka
  • Meri zračni tlak
  • Meri hitrost vetra in določi smer vetra
  • Ugotovi katere rastline oprašuje veter
  • Ugotovi katera semena in plodove raznaša veter
  • Ugotovi, kako se spreminja temperatura z višino
  • Ve kaj je ciklon in anticiklon
  • Iz meritev in podatkov sklepa kakšno bo vreme
  • Načrtuje planinsko turo glede na vremensko napoved

 

 

VARSTVO NARAVE

 

Tudi varstvo narave je tema, ki je nujna za vse obiskovalce gorskega sveta. Za gorske ekosisteme je značilna izredna lepota in tudi izredna krhkost in občutljivost, zato moramo s spoštovanjem vstopati v ta prostor.

Tema je primerna za drugo triletje.

 

UČNA VSEBINA: VARSTVO NARAVE V GORSKEM SVETU

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE

 

Učenec:

  • Se zaveda občutljivosti naravnega in antropogenega okolja, oblikuje pozitiven in odgovoren odnos do narave ter spoštuje vse oblike življenja
  • Razvija sposobnosti za prepoznavanje in razumevanje okoljske problematike ter odgovorno in aktivno sodeluje pri razreševanju in trajnostnem oziroma sonaravnem razvoju
  • Spozna, kako lahko sam z ustreznim ravnanjem prispeva k varovanju okolja in se ob tem zave pomembnega vpliva vsakega posameznika na okolje

 

Učenec:

  • Ugotavlja pomen zavarovanega območja za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
  • Presodi pomen zavarovanega območja za ohranjanje narave in trajnostni razvoj
  • Izraža svoje vtise o naravnih lepotah Bohinja
  • Z igro vlog načrtuje razvoj tega področja

 

UČNA VSEBINA:  PESTROST GORSKEGA GOZDA

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

ŽIVA NARAVA

 

POMEN RASTLIN V EKOSISTEMU IN POMEN ZA ČLOVEKA

 

Učenec:

  • Razume, da je sončna energija glavni vir energije za ekosisteme
  • Razume vlogo rastlin, kot proizvajalcev hranilnih snovi in kisika
  • Zna opredeliti dejavnike nežive in žive narave ter spoznajo soodvisnost nežive in žive narave
  • Spoznajo, da populacijo sestavljajo vsi osebki neke vrste, ki v nekem času živijo skupaj na določenem prostoru in da imajo populacije v ekosistemu določeno vlogo
  • Razložijo na primeru gozda vlogo rastlin v ekosistemu in nekatere medvrstne odnose

 

Učenec:

  • Meri in ugotavlja dejavnike nežive narave v gozdu
  • Določi rastline s pomočjo določevalnih ključev
  • ugotavlja soodvisnost nežive in žive narave
  • z ekoigro se nauči povezovati organizme v gozdnem ekosistemu
  • ugotavlja pomen gozda na strmih pobočjih
  • primerja gozd na različnih nadmorskih višinah
  • ugotavlja pomen gorskega gozda
  • raziskuje rastline in živali v gorskem svetu

 

 

UČNA VSEBINA: RASTLINE V GORSKEM SVETU

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

 

 

ŽIVA NARAVA

 

RAZVRŠČANJE RASTLIN

 

POMEN RASTLIN V EKOSISTEMU IN POMEN ZA ČLOVEKA

 

VPLIV ČLOVEKA NA OKOLJE

 

Učenec:

  • razvrsti rastline v bližnjem ekosistemu v širše sistematske enote s pomočjo določevalnih ključev
  • razume vlogo rastlin kot proizvajalcev hranilnih snovi in kisika
  • razume, da rastlina proizvedene hranilne snovi in kisik tudi sama porablja
  • spozna pomen rastlin in izdelkov iz rastlin za človeka- kot vir hrane, surovin in tehnološke energije

 

 

Učenec:

  • s pomočjo določevalnih ključev določi rastline in jih uvrsti v sistem
  • ugotovi kakšen je pomen rastlin kot proizvajalcev hranilnih snovi in kisika
  • ugotovi katere rastline so za človeka užitne
  • ugotovi katere rastline so za človeka zdravilne, kateri deli rastlin so zdravilni, katere učinkovine vsebujejo in katere pripravke delamo iz njih
  • predstavi nekaj zdravilnih rastlin in njihovo uporabo
  • ugotovi katere rastline so za človeka strupene

 

 

KAMNINE BOHINJA

 

Tema je primerna za drugo triletje.

 

UČNA VSEBINA: KAMNINE BOHINJA

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

Naravoslovje

 

 

 

 

SNOVI

 

Kamnine prst

Učenec:

  • spozna razliko med kamninami in minerali
  • spozna procese, pri katerih nastajajo kamnine in razloži kamninski krog
  • spozna različne vrste kamnin glede na nastanek, lastnosti in možnosti uporabe
  • spozna procese nastanka prsti
  • spozna lastnosti prsti in sestavine prsti, ki so ključne za rast in razvoj prsti

Učenec:

  • primerja kamnine in minerale
  • ugotovi podobnosti in razlike med kamninami in minerali
  • razvrsti minerale glede na njihove lastnosti
  • pojasni nastanek kamnin
  • razvrsti kamnine glede na nastanek
  • raziskuje kamnine in minerale na terenu

 

 

 

RAZNOLIKOST ŽIVLJENJA V GORSKEM SVETU

 

Tema je primerna za tretje triletje.

 

UČNA VSEBINA: RAZNOLIKOST ŽIVLJENJA V GORSKEM SVETU

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

ŽIVA NARAVA

 

Primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov

 

Učenec:

  • primerja zgradbo in delovanje nekaterih naravnih ekosistemov
  • spoznajo, da je biotska raznovrstnost rastlin v ekosistemu odvisna tudi od neživih dejavnikov okolja
  • razume, da biotska raznovrstnost rastlin vpliva tudi na biotsko raznovrstnost drugih organizmov

 

 

Učenec:

  • meri in ugotavlja nežive dejavnike v različnih ekosistemih: temperatura, osvetljenost, vlaga, kamninska podlaga
  • razume in pojasni, kako neživi dejavniki vplivajo na biotsko raznovrstnost rastlin, te pa na biotsko raznovrstnost drugih organizmov
  • popiše rastline v izbranem ekosistemu in jih določi z določevalnim ključem
  • ugotovi katere rastline v gorskem svetu so še posebej redke, ogrožene, katere so endemične
  • predstavi redke ogrožene rastline in endemite

 

 

 

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

 

Tema Triglavski narodni park je nujna za vse obiskovalce gorskega sveta. Poglejmo cilje za sedmi razred osnovne šole.

 

UČNA VSEBINA: TRIGLAVSKI NARODNI PARK

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE

 

Človek spreminja ekosisteme

 

Učenec:

  • spozna pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistema
  • spozna primere naravnih in antropogenih ekosistemov
  • razume, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave

 

Učenec:

  • ugotavlja in popiše raznolikost ekosistemov na planinski turi
  • razlikuje med naravnimi in antropogenimi ekosistemi
  • proučuje biotsko pestrost
  • ugotavlja pomen varovanja narave in trajnostni razvoj v TNP
  • predlaga ukrepe in ravnanja, ki bi prispevala k zmanjšanju posledic človekovega posega v okolje
  • si ogleda naravne znamenitosti in izraža svoje vtise

 

 

ŽIVALI V GORSKEM SVETU

 

Za vse obiskovalce gorskega sveta je prav, da spoznajo vsaj nekaj prebivalcev tega divjega in težko dostopnega sveta. Tema je primerna za tretje triletje.

 

UČNA VSEBINA: ŽIVALI V GORSKEM SVETU

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

 

VPLIVI ČLOVEKA NA OKOLJE

 

ŽIVA NARAVA

 

Zgradba in delovanje živali

 

Učenec:

  • spozna različne naravne in antropogene ekosisteme
  • spozna osnovno zgradbo živali
  • razume povezavo med telesno zgradbo in prilagoditvami
  • razume povezavo med telesno zgradbo in prehranjevanjem
  • spozna skupne značilnosti živali na podlagi katerih jih uvrščamo v določeno skupino
  • primerja različne ekosisteme in ugotavlja katere živali tam živijo
  • spozna pomen biotske pestrosti za stabilnost ekosistemov

 

Učenec:

  • opazuje in beleži katere živali najde v naravnih in katere v antropogenih ekosistemih
  • poveže pestrost ekosistemov s pestrostjo različnih vrst živali
  • prepoznava živali glede na njihovo oglašanje
  • poveže zgradbo in obliko telesa z načinom življenja
  • poveže zobovje in obliko kljuna z načinom prehranjevanja
  • ugotavlja posebnosti živali in njihove prilagoditve na določeno okolje
  • opazuje vedenje živali
  • ugotavlja katere živali so redke in ogrožene

 

 

BOHINJSKO JEZERO

 

Učenci spoznajo Bohinjsko jezero, na planinski turi pa lahko spoznajo tudi druga gorska jezera.

 

UČNA VSEBINA: BOHINJSKO JEZERO

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

naravoslovje

 

 

 

ŽIVA NARAVA

 

Primerjava zgradbe in delovanja različnih ekosistemov

 

Učenec:

  • primerja zgradbo in delovanje naravnih ekosistemov
  • spoznajo, da je biotska raznovrstnost odvisna tudi od neživih dejavnikov
  • razume, da biotska raznovrstnost rastlin vpliva tudi na biotsko raznovrstnost drugih organizmov
  • razlikuje med vrstami in viri voda v naravi
  • razumejo pojem trdota vode
  • razumejo pojem bioindikator

 

Učenec:

  • meri abiotske dejavnike Bohinjskega jezera
  • Raziskuje rastline in jih določa z določevalnim ključem
  • Raziskuje živali v Bohinjske jezeru in jih določa z določevalnim ključem
  • Predlaga ukrepe za ohranitev Bohinjskega jezera

 

 

 

 

 

UPORABA MERILCEV SRČNEGA UTRIPA

 

Gorništvo je zelo primerna aktivnost, kjer se lahko učenci naučijo uporabljati merilce srčnega utripa. Tema je primerna za tretje triletje.

 

UČNA VSEBINA: UPORABA MERILCEV SRČNEGA UTRIPA

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

Biologija

 

 

 

 

 

 

 

 

Šport

 

Zgradba in delovanje človeka

 

Raziskovanje in poskusi

 

 

 

 

 

 

Pohodništvo

 

 

 

Učenec:

  • Na podlagi animacije ali modela povežejo zgradbo in delovanje srca ter spoznajo vlogo srčnega utripa in krvnega tlaka
  • Spozna metode raziskovanja v biologiji
  • Znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto raziskavo
  • Znajo poročati o potaku in rezultatih raziskave
  • Uporabljajo merilce srčnega utripa ob fizičnem naporu

 

Učenec:

  • S pomočjo modela predstavi zgradbo in delovanje srca
  • Spozna vlogo srčnega utripa in krvnega tlaka
  • Načrtuje uporabo merilca srčnega utripa
  • Izvede raziskavo uporabe merilca srčnega utripa
  • Zbere rezultate raziskave, izdela diagram
  • Poroča o poteku in rezultatih raziskave

 

 

 

 

 

 

 

 

ČLOVEK VARUJE NARAVO

 

Vsi obiskovalci gorskega sveta moramo biti hkrati varuhi narave.

 

UČNA VSEBINA: ČLOVEK VARUJE NARAVO

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnost

 

biologija

 

 

 

 

Vpliv človeka na naravo in okolje

 

Učenec:

  • Spozna razliko med ekologijo, varstvom narave in okolja
  • Razume, da biotsko pestrost ohranjamo z neposrednim varovanjem vse narave in biosfere nasploh, s sonaravno rabo krajine in trajnostnim razvojem, izjemoma še posebej na zavarovanih območjih
  • Spoznajo nekatere redke in ogrožene vrste
  • Razumejo vplive človeka na biotske sisteme
  • Razumejo načela trajnostnega razvoja in s svojim ravnanjem prispevajo k trajnostnemu razvoju

 

Učenec:

  • Ugotovi pomen zavarovanih območij za varstvo narave
  • Na terenu razišče kaj pomeni trajnostni razvoj na področju Bohinja
  • Na terenu spouna nekatere redke in ogrožene vrste
  • Na terenu razišče vpliv človeka na biotske sisteme
  • Opazuje in beleži primere trajnostnega razvoja v Bohinju
  • Spozna vlogo TNP
  • Izraža mnenja in občutke ob naravnih znamenitostih

 

BOGASTVO GORSKEGA SVETA

Vsi obiskovalci gorske sveta se moramo zavedati, da je ta prostor za nas izredno dragocen.

 

UČNA VSEBINA: BOGASTVO GORSKEGA SVETA

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

biologija

 

 

 

 

 

 

Razvrščanje organizmov

 

 

Biotska pestrost

 

Učenec:

  • Spozna, da sorodne vrste združujemo v rod, te pa v družino, red,  razred, deblo
  • Se seznani s sistematiko
  • Spozna dvojno latinsko poimenovanje
  • Razume, da se biotska pestrost kaže na različnih ravneh
  • Spozna in uporablja preproste metode ugotavlja ja biotske pestrosti

 

Učenec:

  • S pomočjo določevalnih ključev določa rastline, živali
  • Izdela osebno izkaznico rastline in živali
  • Poleg slovenskih imen uporablja tudi dvojno latinsko poimenovanje
  • Popiše pestrost ekosistemov
  • Določi in popiše rastlinske in živalske vrste
  • Primerja različne habitate hlede na biotsko pestrost

 

TRETJE IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE 7., 8., 9. razred

UČNA VSEBINA: Preživetje v naravi

 

 

 

Predmet

 

Tematski sklop

 

Cilji

 

Dejavnosti

 

Športna vzgoja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Druge vsebine

Učenec:

- oblikuje pozitivne vedenjske vzorce (vztrajnost, pomoč, strpnnost, medsebojno sodelovanje, zdravo tekmovalnost in sprejema drugačnost),

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

-spoznava dejavnike tveganja v vsakdanjem življenju in v športu ter upošteva načela varnosti,

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

- razvija kulturen odnos do narave,

Učenec:

- samostojno ali v skupini si izdela vrv iz srobota,

- samostojno ali v skupini si izdela nož iz stekla, kamna ali pločevinke,

- iz prepolovljenega kamna izdela sekiro,

- samostojno ali v skupini izdela žago,

-uči se izdelavo različnih vozlov, načinov vozlanja in praktične uporabe v vsakdanjem življenju in življenju v naravi,

- samostojno ali v skupini naredi vrvno ograjo,

- samostojno ali v skupini naredi kompas,

- samostojno ali v skupini izdela sončno uro,

- samostojno ali v skupini se orientira,

- samostojno ali v skupini izdela nahrbtnik iz naravnih materialov,

- udeleži se tekmovanja

 

-poišče material za pripravo ognja in pripravi različne vrste ognjev ob upoštevanju varnostnih zahtev pri kurjenju na prostem in pravil varovanja okolja,

-uči se izdelavo različnih vozlov, načinov vozlanja in praktične uporabe v vsakdanjem življenju in življenju v naravi,

-postavi šotor kot zasilno bivališče, ali postavi  improvizirano bivališče v izrednih razmerah, ravna po pravilih postavljanja tabora v naravi,

- vadi prvo pomoč

 

 

 

 

-obnaša se v skladu s pravili obnašanja v Triglavskem narodnem parku.

 

Opombe:

 

 

TRETJE IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE 7., 8., 9. razred

UČNA VSEBINA: Kolesarjenje

 

 

 

Predmet

 

Vsebina

 

Cilji

 

Dejavnosti

 

Športna vzgoja

 

 

 

 

 

 

 

Druge vsebine

Učenec:

-upošteva osnovna načela varnosti pri kolesarjenju ,

- izboljšuje gibalne in funkcionalne sposobnosti,

 

-razvija vztrajnost s kolesarjenjem,

 

-razvija odgovoren in skrben odnos do športne opreme in do lastnine.

Učenec:

- upošteva pravila v cestnem prometu ,

 

-kolesari v skupini po asfaltirani cesti, kolovozu in makadamski poti,

 

-opravi kolesarski izlet po Bohinju,

 

-pospravi in očisti kolo po uporabi.

 

Opombe: Na kolesarskem izletu naj skupino 10 učencev vodi najmanj en učitelj.

 

 

TRETJE VZGOJNO – IZOBRAŽŽEVALNO OBDOBJE 7., 8., 9. razred

UČNA VSEBINA: gorništvo, plezanje

 

 

Predmet

 

Vsebina

 

Cilji

 

Dejavnosti

 

Športna vzgoja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

plezanje

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Učenec:

- spozna zgodovino gorništva v svetu in doma,

- spozna plezalno opremo

 

 

 

- izboljšuje gibalne in funkcionalne sposobnosti

 

 

 

- seznani se z nevarnimi okoliščinami v gorah in pri plezanju,

- prepozna dejavnike tveganja v vsakdanjem življenju in športu ter

upošteva osnovna načela varnosti

 

 

 

 

 

- skrbi za ohranitev naravne in kulturne dediščine

Učenec:

- zna našteti nekaj pomembnih vzponov v svetu in doma,

 

- našteje in opiše opremo za plezanje v naravni steni,

- uporabi opremo,

- spozna vozle in jih pravilno uporabi,

 

- vadi načine varovanja

- vadi pravilno gibanje pri plezanju v naravni steni, pri tem uporablja različne vozle,

- pleza z varovanjem od zgoraj v naravni steni plezalnega vrtca,

 

- izogiba se subjektivnim in objektivnim nevarnostim,

 

- vadi varno gibanje v naravnem okolju in izogibanje nevarnostim v gorah,

 

 

 

 

 

 

- obnaša se v skladu s pravili obnašanja v Triglavskem narodnem parku.

 

 

TRETJE VZGOJNO – IZOBRAŽŽEVALNO OBDOBJE 7., 8., 9. razred

UČNA VSEBINA: orientacija in kartografija

 

Predmet

Tematski sklop

Cilji

Dejavnosti

 

Športna vzgoja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Orientacija

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Učenec:

-razvija vztrajnost z orientacijskim tekom,

 

-razvija sodelovanje, zdravo tekmovalnost in sprejemanje drugačnosti,

- razvija funkcionalne s pomočjo merilcev srčnega utripa sposobnosti ,

 

-spoznava dejavnike tveganja v športu ter načela varnosti,

 

- razvija kulturen odnos do narave.

Učenec:

-v manjših skupinah teče in se giba po terenu  glede na opis s pomočjo kompasa,

 

-rešuje skupaj s sošolci in skupinami različne naloge na kontrolnih točkah,

 

-spremlja intenzivnost svojega gibanja s pomočjo merilcev srčnega utripa,

 

 

-vadi ukrepe ob nezgodi,  

 

 

- pri vadbi v naravi upošteva pravila obnašanja v Triglavskem narodnem parku.

 

 

PREDLAGANE VSEBINE ZA SREDNJO ŠOLO

 

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

VISOKOGORSKA JEZERA-LEPOTA IN OGROŽENOST

GRBINASTI TRAVNIKI- NARAVNA IN KULTURNA DEIŠČINA

GEOLOŠKE ZANIMIVOSTI BOHINJA IN GORSKEGA SVETA NAD BOHINJEM

 

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

 

 

CILJI:

 

  • Dijak spozna raznolikost ekosistemov na področju Bohinja

  • Spozna naravno in kulturno dediščino v Bohinju

  • Razvija pozitiven odnos in skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine

  • Razvija sposobnost opazovanja, raziskovanja, beleženja, sklepanja in kritičnega razmišljanja o okolju

  • Predlaga in načrtuje trajnostni razvoj tega področja

     

    VSEBINA:

     

  • Dijak si ogleda naravne in kulturne znamenitosti v Bohinju
  • Načrtuje in izvede enodnevno planinsko turo ob pomoči učiteljev in profesorjev
  • Opazuje, beleži stanje in načrtuje trajnostni razvoj tega prostora
  • Anketira prebivalce in se pogovarja z nadzornikom parka

 

 

VISOKOGORSKA JEZERA- LEPOTA IN OGROŽENOST

 

CILJI:

 

  • Dijak spozna visokogorska jezera, kot bisere gorskega sveta in kot izjemno krhke ekosisteme

  • Doživlja lepoto gorskega sveta

  • Spoznava osnove gorništva

  • se zaveda pomena varovanja neokrnjene narave

     

    VSEBINA:

     

  • dijak skupaj s profesorji načrtuje in izvede planinsko turo

  • izvede terensko delo raziskovanja gorskih jezer

  • popišejo rastlinstvo in živalstvo

  • ugotovi stanje jezera

  • ugotovi vplive človekovih dejavnosti na jezero

  • predlaga načrt za ohranitev visokogorskih jezer

     

     

    GRBINASTI TRAVNIKI- NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA

     

    CILJI:

     

  • dijak spozna pomen grbinastih travnikov, kot zakladnico biotske raznovrstnosti in kot pomembno kulturno dediščino v gorskem svetu

     

    VSEBINA:

     

  • dijak si ogleda grbinaste travnike na planini Vogar ali na Uskovnici

  • ugotavlja, kako so travniki nastali

  • popiše rastline in živali na travniku

  • se seznani s pomenom senožetno pašnih planin nekoč in danes

  • ugotavlja, zakaj se grbinasti travniki zaraščajo

  • predlaga ukrepe za ohranjanje grbinastih travnikov

     

    Opomba: tema je primerna v času od konca maja do konca junija, ko grbinasti travniki cvetijo.

     

     

     

    GEOLOŠKE ZANIMIVOSTI BOHINJA IN GORSKEGA SVETA NAD BOHINJEM

     

    CILJI:

     

  • dijak spozna geološke in geomorfološke posebnosti na področju Bohinja

  • razvija sposobnosti načrtovanja, opazovanja in uporabe čutil

  • razvija pozitiven odnos do gibanja v naravi in doživljanja narave

  • se zaveda pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine

     

     

    VSEBINA:

     

  • dijak se seznani z osnovami geološke zgradbe

  • si ogleda geološki stolpec ob domu in zbirko kamnin in mineralov

  • spoznava in opazuje geomorfološke pojave na terenu

  • raziskuje kamnine in minerale na terenu

  • obišče dolino Sedmerih triglavskih jezer, kjer raziskuje visokogorski kras, kamnine in minerale ter fosile

     

     

E-novice o razpisih, aktivnih počitnicah, prostih terminih …